Poslanstvo Instituta je v ustvarjanju, širjenju in prenosu znanja na področju naravoslovnih in tehniških znanosti ter znanosti o življenju.
Institut izvaja vrhunske raziskave in razvoj tehnologij, kot so nanotehnologije, novi materiali, biotehnologije, tehnologije vodenja in proizvodnje, komunikacijske tehnologije, računalniške tehnologije in tehnologije znanja, okoljske tehnologije in reaktorske tehnologije.
Prof. dr. Marija Kosec, vodja Odseka za elektronsko keramiko, je na konferenci ISAF 2010 za izjemen prispevek k znanosti in tehnologiji priprave feroelektričnih prahov, volumenske keramike ter tankih in debelih plasti prejela prestižno nagrado IEEE Ultrasonics, Ferroelectrics, and Frequency Control Society Ferroelectrics Recognition Award. Nagrado ji je v imenu IEEE podelil predsednik UFFC-S g. R. Michael Garvey. |
|
Organizacijske enote Instituta
Raziskovalni odseki
Centri
Službe in podporne dejavnosti
Vodenje Instituta
Upravni odbor
Znanstveni svet
Direktorjeva pisarna
Kje smo in kdo smo
Ljudje, kontakti, imenik
Informacije za obiskovalce
Povezave
Gospodarstvo, razvoj, izobraževanje
Institut in gospodarstvo
Kako podjetje naveže stik z Institutom
Mladi raziskovalci, nagrade, štipendije
Javne informacije
Javna naročila, razpisi in objave
Koledar prireditev, predavanja in seminarji
Informacije javnega značaja
Notranje informacije
Znotraj hiše
Iz direktorjeve pisarne
NOVICE NA KRATKO
7. julij 2010 - Strokovno srečanje vseh centrov odličnosti z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorjem Golobičem - Sporočilo za javnost .
26. julij 2010 - Septembra bo Institut (v sodelovanju z Italijanskim inštitutum za kulturo v Ljubljani) obiskala Margherita Hack, ki je v svetu zelo cenjena astrofizičarka in po kateri se imenuje tudi asteroid 8558 Hack. |
|
Naši raziskovalci pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića, vodjo odseka za kompleksne snovi, so kontrolirano izvedli zlom simetrije na časovni skali 10-14-10-13 sekunde, ki simulira Veliki pok v časovnem poteku, podobno kot se je to zgodilo ob nastanku vesolja. Pri tem so kot prvi zaznali Higgsove valove, ki so ekvivalent Higgsovega bozona. Izreden dosežek je objavljen v zadnji številki reviji Nature Physics, pri projektu pa so sodelovali tudi znastveniki z univerze Stanford in pariškega laboratorija CNRS-Orsay. |
|
